“Stephen Crane je v času svoje kratke pisateljske kariere nekemu prijatelju v pismu napisal, da si želi pisati jasno in nezamenljivo, tako, da bi ga vsi, ki bi brali njegova dela, lahko razumeli. Literarni zgodovinarji bi se verjetno strinjali, da mu je to tudi uspelo, saj veljajo dela, ki jih je v svojem kratkem življenju zapustil opusu realistične in naturalistične književnosti, za ena najbolj spretno oblikovanih v ameriški književnosti.

Poleg vojne tematike se je Crane največ ukvarjal s socialno tematiko življenja v revnih četrtih, vsakdanjimi (pogosto pa tudi nenavadnimi) dogodki iz življenja ljudi, v nekaterih zgodbah pa se je dotaknil tudi svojega otroštva. Te in podobne tematike seveda prežemajo tudi zgodbe v tej zbirki prevodov, če omenimo le nekatere – Kača, Nove rokavičke, Temnorjavi pes, Slovo, Poskus iz obupa in druge.” (Lara H. Maček, Stephen Crane in njegov čas)